Vprašanja-odgovori
V rubriki vprašanja:odgovori lahko pregledate pogosto zastavljena vprašanja ali pa nam preko elektronskega formularja zastavite svojega. V uredništvu bomo skupaj z zunanjimi sodelavci odgovorili na vaša vprašanja. Posamezni odgovori na zastavljena vprašanja so razdeljeni po rubrikah glede na kategorije vsebin.
1. Kakšne so primerjalne prednosti lesa pred drugimi materiali?
2. Katere so poglavitne prednosti lesene montažne gradnje?
3. Kaj lahko štejemo za slabosti?
4. V čem so največji izzivi na področju lesene gradnje?
5. Kakšna je kvaliteta bivanja v leseni hiši?
6. Odločam se za gradnjo hiše, kako naj zaščitim leseno ostrešje?
7. Na vrtu želim postaviti lesene tlakovce. Izogniti se želim kemični zaščiti prav tako pa iz okoljskih razlogov ne želim uporabiti les tropskih vrst. Katere lesene vrste priporočate za ta namen?
8. Ali je odpadno motorno olje primerno za zaščito lesa?
9. Kako ocenjujete slovensko ponudbo lesene montažne gradnje danes? Morda v primerjavi s tujino?
10. Lesena montažna hiša danes in pred desetimi leti, kje so glavne razlike?
1. Kakšne so primerjalne prednosti lesa pred drugimi materiali?
Konkurenčni materiali oziroma izdelki morda resda utegnejo imeti določene tehnične prednosti pred lesenimi, vendar je njihova energijska in ekološka bilanca, kot jo določata količina sive energije materialov in ocena življenjskega cikla izdelkov, dramatično slabša od lesa (N. Torelli, 2008). Primerjalne prednosti lesa se dajo najlažje prikazati s količino »sive« energije, tj. z energijo, potrebno za pridobivanje in pripravo materiala in z analizo življenjskega cikla (LCA).
2. Katere so poglavitne prednosti lesene montažne gradnje?
Prednosti je več kot dovolj, denimo le najpomembnejše so predvsem hitrost gradnje, dobre gradbeno-fizikalne lastnosti, ekološka neoporečnost vgrajenih materialov, bistveno manjša poraba energije že pri pripravi materialov za vgradnjo, večja uporabna površina pri enakih zunanjih gabaritih, majhna teža konstrukcije, ki je zelo primerna za gradnjo na slabo nosilnih temeljnih tleh, zelo dobra potresna odpornost in nenazadnje tudi zelo visoka kvaliteta izvedbe naših proizvajalcev. Torej gre v glavnem za lastnosti, v katere nas nenazadnje silijo tudi spremenjene svetovne klimatske in energijske razmere, ki bodo dajale vse večji poudarek uporabi naravnih materialov, in v tem je les praktično nenadomestljiv.
3. Kaj lahko štejemo za slabosti?
Kot slabosti bi lahko označili predvsem krajšo življenjsko dobo in pa gorljivost lesenih konstrukcij. To so sicer poznana dejstva, ki pa se jim lahko s pravilnim poznavanjem lesa tudi v dobršni meri izognemo. Na primer nosilni leseni okvir stenskega elementa obložimo z mavčno-vlaknenimi ploščami, ki zagotavljajo najmanj 30 minutno požarno odpornost, odvisno od debeline plošče. Trajnost objekta pa je najbolj odvisna od tega, kako ga znamo zaščiti pred vlago. Še največji problem se mi zdi morebitni izliv vode, potem les v našem objektu le stežka izsušimo. Majhna teža objekta sicer pozitivno vpliva na njegovo potresno odpornost, a po drugi strani negativno na odpornost na področjih z zelo močnim vetrom. Torej je pri tehtanju odločitve, kakšen način gradnje izbrati, zelo pomembno, kje in na kakšnih temeljnih tleh se bo nahajal naš objekt. Zaradi nizkega modula elastičnosti, ki je približno trikrat nižji kot pri betonu, so leseni stropovi v primerjavi z betonskimi precej podajni, posledično tudi močneje čutimo vse vibracije.
4. V čem so največji izzivi na področju lesene gradnje?
Samo koordinirano sodelovanje gospodarstva, znanosti in tehnologije, arhitekture in politike lahko privede do trajno zadovoljivih rezultatov. Seveda se zavedamo, da ima zadnjo besedo trg, ki pogosto ne pripoveduje pravljic, pa vendar smo prepričani, da primeri uspešno izvedene gradnje v lesu vlivajo pogum za širšo uporabo lesa pri gradnji, ki ne temelji le na racionalnih odločitvah, temveč je tudi stvar srca - odnosa do narave in tradicije, ki ga Slovenija skupaj s sodobnimi inovativnimi metodami lahko predstavi tudi izven svojih meja oz. ob usklajenosti vseh potrebnih dejavnikov celo doseže vodilno vlogo na tem področju. Siva energija za aluminij je kar 515.700 MJ/m3, za jeklo 151.200 MJ/m3 in za PVC 93.620 MJ/m3, medtem ko znaša siva energija za žagan, »zračno« sušen les iglavcev le 165 MJ/m3. Z oceno LCA zgradb želimo kvantitativno ovrednotiti vpliv njihove izdelave in rabe na okolje od »zibke do groba«, tako da preverimo porabo in vrsto energije ter uporabljene materiale z vidika pridobivanja, izdelave, transporta, možnosti ponovne uporabe in uničenja po njihovem odsluženju. Z uvedbo »ekološkega davka« bi postala lesena gradnja cenovno še ugodnejša.
5. Kakšna je kvaliteta bivanja v leseni hiši?
Naklonjenost lesu temelji na vrsti njegovih dobrih lastnosti, ki omogočajo zelo raznoliko funkcionalno uporabnost lesa. Poleg ugodnih tehničnih lastnosti les na človeka tudi psihološko ugodno deluje in omogoča zdravo bivalno okolje; les s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovo počutje. V z lesom obloženem prostoru se počutimo prijetno, saj je les topel, lep in prijeten material na pogled in na dotik, ter s svojo lepoto v bivalno okolje prinaša košček narave.
Les kot naravni gradbeni material sam po sebi nima škodljivega učinka na človeka, zato je lesena gradnja izrednega pomena za zagotavljanje najvišjih zdravstvenih in življenjskih standardov sodobnega človeka. V leseni zgradbi se namreč prebivalci počutijo prijetno (že) pri 18 °C - 20 °C, v masivni zgradbi pa šele pri 22 °C - 24 °C. Za stopinjo manjša sobna temperatura pomeni 5 % - 6 % manj stroškov za ogrevanje. Les ni prijazen samo do človeka, temveč tudi do okolja, in to v celotnem življenjskem ciklusu, tudi po odstranitvi, ko ima večina drugih gradiv precej negativnih vplivov.
6. Odločam se za gradnjo hiše, kako naj zaščitim leseno ostrešje?
Najpomembneje je, da vgradimo zdrav in suh les. Suh les je že sam po sebi bistveno bolj odporen na lesne škodljivce kot vlažen les. Smiselno je, da pred vgradnjo odstranimo tudi zunanjo braniko, ki vsebuje bistveno več hranljivih snovi kot osrednji del (To so dobro vedeli tudi naši predniki, zato so pred vgradnjo vedno obtesali tramove). Z ustrezno konstrukcijo moramo poskrbeti, da streha ne zamaka. S tem smo preprečili večino škode. Prav tako moramo poskrbeti tudi za pravilno postavitev parne zapore. Lesena ostrešja ogrožajo predvsem insekti (notranje dele) in glive (zunanji deli). Na trgu so na voljo številni insekticidi, najugodnejše razmerje med ceno in učinkovitostjo pa imajo zaščitni pripravki na osnovi borovih učinkovin. Za dobro zaščito pred glivami pa navadno ta tip pripravkov ni dovolj. Če želimo zagotoviti ustrezno zaščito pred glivami, je najbolje les zaščititi s pripravki na osnovi bakrovih spojin. Pri delu s temi pripravki moramo uporabljati ustrezno osebno zaščito in upoštevati navodila proizvajalcev.
7. Na vrtu želim postaviti lesene tlakovce. Izogniti se želim kemični zaščiti, prav tako pa iz okoljskih razlogov ne želim uporabiti lesa tropskih vrst. Katere lesene vrste priporočate v ta namen?
Les v stiku z zemljo je najbolj izpostavljen delovanju lesnih gliv. Smrekovina in bukovina v stiku z zemljo zelo hitro propadeta. Zato navadno priporočamo, da se v te namene uporabi jedrovina hrasta, kostanja ali robinje. V te namene moramo izbrati les s čim širšimi branikami. Jedrovina macesna je nekoliko manj odporna, zato se v stiku z zemljo obnese nekoliko slabše kot prej omenjene lesne vrste. Poleg tega je nevarnost trsk in s trskami povezanih poškodb večja pri lesu iglavcev kot pri lesu listavcev. Poleg naravno odpornega lesa pa je odlična rešitev tudi modificiran les. To je les, ki so mu z ustrezno obdelavo spremenili strukturo tako, da postane bistveno manj higroskopen in zato je tudi manj dovzeten na glivni razkroj. Na trgu so na voljo trije proizvodi, ki se lahko uporabljajo tudi v ta namen in sicer termično modificiran les (Thermo wood), acetiliran les (accoya) in furfuriliziran les (kebony). Odpornost teh lesov je primerljiva z naravno odpornostjo jedrovine kostanja ali pa jo celo prekaša.
8. Ali je odpadno motorno olje primerno za zaščito lesa?
Ne! Uporaba odpadnega motornega olja za zaščito lesa je celo prepovedana. V Sloveniji za zaščito lahko uporabljamo le aktivne učinkovine, ki so na pozitivni listi Direktive o biocidih. Preden kupimo zaščitni pripravek, vedno zahtevajmo varnostni list. Z odpadnim oljem naredimo več škode kot koristi. Samo odpadno olje je slabo učinkovito in slabo ščiti les pred glivami. Poleg tega se odpadno olje iz lesa izpira in onesnaži zemljo in podtalnico s stabilnimi organskimi spojinami in težkimi kovinami. V primeru, da z odpadnim oljem ščitimo kole (prekle) na vrtu, si s tem močno zastrupimo vrt in namesto zdravih uživamo zastrupljene povrtnine. Številni uporabniki menijo, da se za zaščito pragov ravno tako uporablja motornemu olju podoben pripravek. Vendar to ni res, saj je sestava kreozotnega olja predpisana in se močno razlikuje od sestave odpadnega motornega olja. Edina skupna lastnost je črna barva.
9. Kako ocenjujete slovensko ponudbo lesene montažne gradnje danes? Morda v primerjavi s tujino?
V bistvu gre za dejstvo, da sloves lesene montažne gradnje pri nas močno zaostaja za njenim kakovostnim razmahom v zadnjih desetletjih, v tujini, zlasti v razvitem svetu, pa so dejstva že povsem drugačna. Pri nas gre v glavnem še za prej opisane predsodke glede trajnosti in požarne neodpornosti. Ponudbo naših proizvajalcev lahko ocenim za zelo kvalitetno, povsem primerljivo s tujo. Mogoče še nekoliko zaostajamo za najrazvitejšimi na področju pasivnih hiš, vendar je tudi tu razvoj v zadnjem času zelo opazen.
Pogrešam pa pri nas predvsem nekaj drugega; v svetu obstaja vse večja tendenca k večetažni leseni gradnji (tudi šest etaž in več) in mislim, da bi to lahko bil pravi izziv za naše proizvajalce, ki so odlični v proizvodnji enodružinskih hiš in ne vidim prav nobenega razloga, da ne bi bili uspešni tudi pri nekoliko zahtevnejših projektih.
10. Lesena montažna hiša danes in pred desetimi leti, kje so glavne razlike?
Razlike so velike, predvsem v kvaliteti vgrajenih materialov, bivalnem udobju ter porabi energije. V zadnjih desetih letih so tako pričeli vgrajevati mavčno-vlaknene obložne plošče, ki so mnogo bolj zdrave kot razne predelane lesne in mavčno-kartonske, ki so jih prej uporabljali. Tudi na področju gradbeno-fizikalnih lastnosti so bili narejeni veliki premiki, velik napredek v tem smislu predstavlja prehod na pasivno gradnjo. Velik napredek je zaznati tudi v tehnologiji gradnje, ki je mnogo hitrejša in kvalitetnejša kot pred leti, predvsem so mnogo bolj dodelani tipizirani detajli.
11. Kakšna je odpornost lesenih hiš na veter?
Veter je eden izmed geofizikalnih zunanjih vplivov, ki delujejo na objekt. Učinek vetra na stavbo je odvisen predvsem od hitrosti vetra ter oblike in površine stavbe. Po predpisih praviloma obravnavamo veter kot statične pritiske ali srke na posamezne ploskve objekta. Samo v primerih, kjer predstavlja veter zelo pomemben vpliv, ga obravnavamo kot dinamični vpliv. Pritiski ali srki na ploskve objekta zaradi vetra so največji v vodoravni smeri. Zato pogosto obravnavamo odpornost objekta na veter podobno kot odpornost na potres. V Sloveniji, ki je na potresno ogroženem območju, se morajo graditi tudi leseni objekti tako, da so potresno varni.
Ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje potresne odpornosti, so podobni tudi za zagotavljanje odpornosti proti močnejšim vetrovom: ustrezna povezava med elementi pri skeletni oziroma okvirni konstrukciji, ustrezno sidranje konstrukcije in pritrjevanje obložnih plošč. Na podlagi eksperimentalnih rezultatov in razvitih ustreznih računskih metod lahko z veliko zanesljivostjo predvidimo odziv lesenih stavb pri poljubni vodoravni obtežbi (potres, veter). Vnaprej lahko ugotovimo kritična mesta, ki jih pri ekstremnih obremenitvah še ojačimo.
Tako lahko zaključimo, da je lesena hiša kot celota stabilna in varna tudi pri močnejših vetrovih. Seveda ob pogoju, da je ustrezno projektirana ter kakovostno grajena s strokovnim nadzorom.
Problem lahko predstavljajo najmočnejši sunki vetra na lokalne elemente stavbe. Zato je ponavadi stran hiše, ki je izpostavljena burji, skoraj brez oken in vrat. Posebno skrb je potrebno nameniti strehi. Kritina mora biti pritrjena na strešno konstrukcijo, ki mora biti ustrezno sidrana in povezana z drugimi nosilnimi elementi stavbe. Večji napušči niso primerni.
