Komentarji izvajalca

STAVBARSTVO ŽERJAL MARKO ŽERJAL s.p.
Albrehtova ulica 97
1291 Škofljica

Sem Marko Žerjal. Po izobrazbi sem gradbeni tehnik. Imam manjše gradbeno podjetje, ki se ukvarja z gradnjo individualnih objektov.            
V zadnjih letih se veliko ukvarjamo z gradnjo nizkoenergijskih hiš. Pred petimi leti smo prvič dobili  investitorja, ki je dal velik pomen izolaciji. V Selu pri Šumberku smo zgradili hišo s Porotherm zidaki ter izolativno malto, uporabljali Euro vogalnike ter vse preklade in medetažne plošče dodatno izolirali. Pred betonažo plošče smo po zunanjem robu pozidali s polovičnim modularnim blokom, ki je hkrati deloval kot opaž roba plošče. (Mestoma smo opeko podprli, da se ne bi zrušila med betonažo). 
Potem so se želje investitorjev in projektantov po boljši izoliranosti sten stopnjevale.  Od 5 cm izolacije na 8cm, potem 10 cm in nato 16 cm. Zadnjih nekaj objektov pa min. 24 cm. Ob tem pa so se porodile želje po zrakotesnosti, toplotnih črpalkah, rekuperatorjih zraka, difuzno odprtih stenah, uporabi deževnice, izolaciji temeljev itd.   Medtem smo zamenjali material za gradnjo. Nosilne stene in medetažne plošče so praviloma lesene. 
V bistvu je stvar zelo enostavna. Pri nizkoenergijskih objektih je potrebno hišo dobro izolirati jo obrniti proti soncu ter dobro zatesniti. Nadgradnja so dobro izolirana okna in vrata ter kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo.  Način ogrevanje pa je zaradi zelo majhnih potreb drugotnega pomena.

28. avgust 2009, petek 
Objekt družine Starc, ki smo ga danes začeli graditi, bo pasiven. Gradbišče bo vodil strojni  tehnik Marko  in delovodja Asmir.  Asmir ima kljub mladosti že veliko izkušenj s tovrstnimi gradnjami. Kar pomeni bolj natančno delo, skrb da bo hiša zrakotesna ter nekoliko drugačno vgrajevanje materialov kakor  pri klasični gradnji. Pa še tisoč malenkosti, ki se nam zdijo samoumevne pa v resnici niso. Če hočeš zgraditi tovrstni objekt je teorija veliko premalo. Potrebni so mojstri , ki poznajo osnovna gradbena dela poleg tega pa znajo delati s sodobnimi materiali. Marku pa je to druga nizkoenergijska hiša. Ima že nekaj izkušenj predvsem pa veliko volje in interesa. 
Med izkopom smo ugotovil, da je pod celotno hišo kompaktna skala. To je za hišo dobro, ker ni posedkov ter ne potrebuje zelo masivnih temeljev. Zato je projektantka  Jasna  preprojektirala klasične temelje v temeljno ploščo. To je tudi sicer zelo dobro za nizkoenergijsko hišo, ker je lažje korektno izvesti izolacijo temeljev. Do sedaj smo vedno samo govorili o temeljni plošči kot edinem temelju hiše in še nikoli tako izvajali (temeljna plošča brez pasovnih temeljev). 
Problem je potres oziroma kako bi se hiša obnašala med potresom glede na to, da je v celoti na izolaciji. V našem primeru je statik predpisal  sidra ob strani. 
S spodaj izolirano temeljno ploščo se zmanjša plast izolacije nad ploščo in s tem zmanjša prostor za razvod instalacij. Zato je potrebno vse vhode instalacij natančno položiti že v podložni beton oziroma nasutje. 
Lojze je kakor vedno izvedel izkop natančno. Zadnje dneve je delal večinoma s kladivom. To je bilo  naporno za njega pa tudi za sosede. Danes je še zravnal gradbeno jamo z nasutjem in pripravil teren za podložni beton.

31. avgust 2009, ponedeljek
Danes smo izvedli podložne betone pod toplotno izolacijo. V začetni fazi gradnje je pravzaprav največ dela pri pripravi. Naročanje oken in vrat, dokončni izbor materialov, izbira kritine, naročanje izolacij ter še zadnje korekture projektantke pred izrisom skeletne konstrukcije.
V komentarju je Martin (investitor) načel vprašanje cene izvedbe lesene oziroma masivne  gradnje hiše. Trditev, da ne more biti velike razlike v končni ceni celotne gradnje temelji na tem, da je razlika med masivno in leseno gradnjo le v izdelavi nosilnih sten ter medetažnih plošč. Vrednost teh del  je približno 12% od celote. Če bi vrednost teh del nihala do +/- 20% bi to na končno ceno vplivalo do +/-2,4%.  Vrednosti drugih del pa so pri obeh načinih gradnje enake. Le temelji so pri montažni gradnji manj masivni. Mislim, da na odločitev o načinu gradnje bistveno bolj kakor cena vplivajo drugi dejavniki. Pa tudi na končni strošek gradnje bistveno vplivajo drugi dejavniki kot na primer:  izbira keramike, parketa, sanitarne keramike, oken in vrat, kamina, fasade, zunanje ureditve, kritine itd. 
V zadnjem času na način gradnje močno vplivajo subvencije države. Te so lahko do 25.000 EUR za pasivno gradnjo. Subvencije ne vplivajo toliko na izbor nosilne konstrukcije kolikor na količino in tip izolacije ter na izbiro oken  in strojnih instalacij.  

5. september 2009, sobota
V tem tednu smo dokončali podložne betone pod toplotno izolacijo. Namen je izravnava pred polaganjem toplotne izolacije. Položili smo prvo plast izolacije FIBRAN xps debeline 8 cm. Preko njega pa eno plast samolepilne izolacije FRAGMAT IZOSELF  V3. Položili smo eno plast hidroizolacije. Teren je tak, da ne more priti do dvigovanja podtalnice in je ena plast dovolj. S samolepilno izolacijo se dela zelo enostavno in je »izvajalcu prijazna«. Na to smo položili še eno plast toplotne izolacije debeline 8 cm.
Sploh mi je ta varianta s talno ploščo vse bolj všeč. Je cenovno ugodnejša od klasičnih temeljev, toplotni mostovi so idealno rešeni, gradnja je hitra in po betoniranju talne plošče imamo ravno in čisto površino za nadaljno gradnjo. Pri nizkoenergetskih lesenih objektih prav gotovo ni zanemarljivo to, da je talna plošča na topli strani in akumulira toploto. Sodeluje torej pri hlajenju poleti in ogrevanju pozimi.
Ob tem sem se spomnil še nekaj  pomembnega. Vsak objekt je drugačen in ima tudi dugačen namen. Je zgrajen na drugačni podlagi v različnih klimatskih in potresnih pasovih. Zato rešitve, ki so tu idealne so nekje drugje lahko potratne, nepotrebne ali celo škodljive. Gradnja temeljev na barju ima popolnoma drugačna pravila kakor gradnja temeljev na skali v Velikih Laščah ali gradnja temeljev 100 metrov od reke, kjer se pričakuje občasno poplavljanje. Tudi za druge sklope objekta velja enako. Če pa gremo izven meja Slovenije pa se  pravila še bolj razlikujejo. 
Da lahko primerno prilagodiš gradnjo je potrebo osnovno gradbeno znanje, veliko izkušenj ter čim več ZKP – ja (zdrave kmečke pameti)!
Do danes smo še zaopažili rob temeljne plošče in hkrati že eno stran zidca, ki bo nad temeljno ploščo.

1.oktober 2009
Lesena konstrukcija je postavljena na betonski parapetni zid višine 30 cm od gotovih tal v notranjosti. Na ta način bo dovolj visoka, da nikoli ne bo prišla v stik z vodo. Pojavi  pa se problem s toplotno izolacijo. V prerezu čez parapetni betonski zid je ob običajni  izvedbi namesto 40 cm izolacije le 10 cm. Na enem od prejšnjih objektov je problem rešil  arh. Marko Kogovšek s tem, da je v parapetni zid vložil  1,00 m dolge plošče stirodurja debeline 10 cm.  Med temi  vložki pa je parapet v celoti betonski v širini 20 cm. Na objektu v  Velikih Laščah pa je statik predpisal izmenjaje 1,00 m parapeta z izolacijskim vložkom ter 40 cm v celoti betonskega parapeta.  Take rešitve nisem zasledil  v nobeni literaturi. Je pa prav gotovo zelo dobra.  Na gradbišču so sedaj Kregarjevi tesarji  ter Tomašičeva ključavničarja. Naša lesena hiša je tudi malo železna. Večje razpone les ne prenese, zato si pomagamo s kovinskimi nosilci. Tesarji so postavili celotno pritličje skupaj s stropom oziroma tlemi nadstropja. Emsud in ostali svoj posel obvladajo. Tako, da bo »smrekca« predvidoma v torek. Velika prednost lesenega objekta je prav gotovo hitrost gradnje ter da je hiša hitro pod streho. Tudi če nas dobi dež med gradnjo ni nobene škode. Nosilni del hiše bo postavljen v enem tednu. Nato pa bo v roku enega meseca dobila fasado, okna, vrata ter vso izolacijo. Če bi bilo potrebno bi bila lahko hiša vseljiva v treh do štirih mesecih od pričetka izkopov. V praksi pa je to cca. 1 leto. Ker se ponavadi samo za izbiro barve keramike porabi več časa kakor ga mi porabimo za celotno grobo gradnjo.  To je pa že zgodba za naslednjič.     

4. oktober 2009
Na velikih objektih so prisotne štiri osebe,  ki imajo vsaka  točno določeno nalogo ter pristojnost. To so  projektant, nadzor, investitor  ter izvajalec. Projektant sodeluje od začetka do konca pri projektu. Od ideje do realizacije in velikokrat še po tem. Je tisti, ki po željah investitorja sprojektira objekt. Od njih dveh ter dobrega sodelovanja med njima je večinoma odvisno kakšen bo na koncu objekt. Izvajalec izvede objekt po navodilih projektanta. Od njega je odvisna kvaliteta izvedbe. Nadzor pa nadzoruje izvajalca pri izvedbi. Prostora za improvizacijo ter svojeglavost  je zelo malo.
Pri manjših objektih pa investitor meni, da finančno tega ne prenese. Pogosto ni profesionalnega nadzornika. Namesto tega so v ozadju »strici in tete«, ki dajejo »strokovne« nasvete. V nekaterih primerih ni niti projektanta. Oziroma ga ni več med gradnjo, ker investitor meni, da je strošek prevelik in da sam dovolj ve saj  je sodeloval pri gradnji očetovega vikenda, ko je bil še majhen.Stvari  se v zadnjih letih močno spreminjajo. Nekateri investitorji vedo kaj hočejo. Zavedajo se, da je hiša stroj za bivanje. In hišo hočejo imeti zgrajeno v doglednem času, da jim gradnja vzame čim manj energije ter  zadovolji njihove »trenutne« potrebe. 
Investicija v dober načrt se prav gotovo bogato obrestuje med gradnjo in še posebno med uporabo objekta. Izvajalcu je potem veliko lažje graditi in gradnja poteka tekoče in brez sprememb načrta – spremembe bistveno podražijo gradnjo. Na trenutek, ko bo projektant izbiral barvo keramike v privatni hiši  pa bo treba še počakati.  Pardon – pri aktualni hiši Starčevih je že drugače, ker so sami projektanti pri hiši. In v resnici kar dobro vedo kaj hočejo dobiti z gradnjo hiše.

13. december 2009
Še enkrat bi rad sporočil kako pomembno je načrtovanje pred pričetkom gradnje. Investitor mora dobro premisliti komu bo zaupal projektiranje. Pred odločitvijo naj si ogleda že realizirana dela arhitektov in se odloči kateri »stil« mu ustreza. Po izbiri arhitekta si mora vzeti čas in sprojektirati hišo,  ki je prilagojena lokaciji ter vašim potrebam in seveda  finančnim zmožnostim. Rezultat je načrt objekta, ki naj bo čim bolj detajlen, s popisom del. Pred pričetkom gradnje morajo biti stvari čim bolj določene in izbrane. Popis del je osnova za izračun v kakšnih finančnih okvirjih je sprojektiran objekt. Popis del  je seznam vseh potrebnih postopkov oziroma del, ki jih je potrebno storiti za izgradnjo objekta. Bolj ko je popis natančen bolj racionalno boste lahko izbrali izvajalca in že s tem zmanjšali  končni strošek gradnje. 

Dva skrajna primera iz prakse                                                                            
          
Prvi je primer slabe priprave pred gradnjo. Investitor je pred gradnjo imel le tloris objekta na A4 formatu ter načrt fasade. Že na prvi pogled se vidi koliko dela je bilo vloženo v projektiranje. In v tem primeru je bilo vloženega zelo malo. Že na prvem sestanku je investitor rekel, da se načrta, ki je bil bolj idejna skica, ne bomo držali, ker si ga je medtem že  zamislil drugače. To za izvajalca pomeni, da mora praktično delati »na pamet«.  O popisu del investitor ni vedel ničesar. In če ne veš kam greš, tja tudi ne moreš priti. In nismo prišli. Investitor se je finančno zapletel  in gradnja se je predčasno nedokončana zaključila. 

Drugi primer je tudi skrajen in pri nas daleč od običajnega. Projektant je izdelal načrt z vsemi detajli. To pomeni  recimo pri keramiki:  določil je tip in proizvajalca keramike, načrt polaganja keramike, debelino fug, barvo fugirne mase in proizvajalca, način stikanja na vogalih ter določil tip in proizvajalca lepila. Seveda so bile na tem nivoju opisana tudi vsa druga dela. Izdelan je bil tudi popis del na tem nivoju. Investitor je na osnovi ponudb izbral izvajalca in dokaj natančno je že pred gradnjo vedel koliko bo moral odšteti za gradnjo. In tu smo prišli tja kamor smo želeli. V veselje vseh udeleženih. 

Seveda je bilo v drugem primeru vloženo več sredstev in bistveno več časa v projektiranje in pripravo, vendar je bila hiša idejno že zgrajena pred pričetkom gradnje.  Potem je sledila le še gradnja, ki je potekala brez večjih pretresov in v naprej določenih finančnih in časovnih okvirih.