Hiša se nahaja med hitro rastočim stanovanjskim naseljem enodružinskih hiš v bližini Radomelj ob  obronku gozda in reke. Prva izhodišča načrtovanja, ki so  morali biti upoštevani, so bili urbanistični načrti, ki natančno določajo pozicijo objekta, obseg stavbne mase, vertikalne in tlorisne gabarite. V lokacijskem načrtu naselja so objekti v naselju že natančno umeščeni na parcelo, večja odstopanja od tega niso dovoljena, zato je bilo oblikovanje objekta omejeno na dovoljene gabarite. Cilj naročnika ni bila pasivna temveč energijsko varčna hiša z racionalno zasnovo. Po tehtnem premisleku smo za ogrodje hiše izbrali leseno montažno konstrukcijo s polnili iz naravnih materialov, ki pri proizvodnji porabijo malo energije, so ekonomični pri vgradnji ter po končani uporabi čim manj bremenijo okolje. Pri skeletni gradnji gre za obrtniški izdelek, popolnoma prilagojen načrtu, ki ga druge tehnologije v času gradnje še niso omogočale v celoti. Difuzijsko odprt sistem konstrukcije omogoča prehod vlage iz konstrukcije, ki jo sestavljajo leseni pokončniki, vmes je toplotna izolacija iz celuloznih kosmičev.  Posebnost hiše je tudi v tem, da leseno medetažno konstrukcijo ne sestavljajo leseni stropniki, temveč masivne lesene plošče iz navzkrižno lepljenih desk, ki premorejo velike razpone brez podpornih stebrov. Stavbno pohištvo je leseno iz sibirskega macesna. Prednosti teh oken so tako v estetskih, kot tudi funkcionalnih lastnostih. Notranjost hiše ostaja zvesta minimalizmu. Pri projektiranju in kreiranju smo sledili pravilu »manj je več« in arhitekturno ustvarjalnost izživeli s prav posebnimi detajli. Bivanjski enoprostorec se odpira na vrt na jugozahodni strani. Z vgradnjo steklenih površin velikih dimenzij in skritih profilov smo ustvarili iluzijo bivanja v odprtem prostoru, kjer ločnica med interjerjem in zunanjostjo navidezno ne obstaja.  Hišo odlikuje prostoren in udoben interjer z dvoetažnim prostorom s stopnicami, ki vodijo na galerijo v mansardi. Južne steklene površine galerije v mansardi omogočajo vpad sončnih žarkov, ki v pritličnem delu skupaj z notranjo opremo in elementi ustvarjajo igro svetlobe in senc. Pritlični bivanjski del hiše je odet z belo tankoslojno fasado. Strešna kritina iz vlaknocementnih plošč  v rjavi barvi pa  se nadaljuje preko mansardenega spalnega dela.  Streha in prezračevana fasada mansarde sta tako zaključena in neposredno povezana celota. Zaradi zelo togih urbanističnih načrtov in predpisov, bi bila arhitektura hiše brez omenjenih premišljenih detajlov in izbire materialov ter barv še ena od povsem običajnih hiš z dvokapnico.