Slavnostni nagovor predsednika DZ ob otvoritvi na znanstvenem srečanju Gozd in les

Pozdravni nagovor predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja na znanstvenem srečanju Gozd in les

Spoštovani,

z veseljem sem se odzval vašemu povabilu, da uvodoma nagovorim tu prisotne ugledne predstavnike akademske skupnosti na znanstvenem srečanju, posvečenemu obravnavi različnim vidikom ravnanja, gospodarjenja, varstva in zaščite gozdov ter izrabe lesa. Sem namreč prepričan, da je tudi današnji dogodek - v širšem kontekstu strokovnih in znanstvenih prizadevanj za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihovo zaščito - velika in nadvse pomembna naložba v našo skupno, okolju prijaznejšo prihodnost. Upam, da bo tokratno srečanje nadgradilo smernice trajnostnega razvoja in upravljanja z naravnimi viri ter ukrepe za ohranjanje "vročega evropskega biodiverzitetnega pasu".

Naša država je resda majhna po svoji površini, a kljub temu uživamo neizmerno bogastvo kakovostnih gozdnih površin. Naša gozdnatost je več kot 60-odstotna. Po deležu gozdov smo zares zelena dežela, v samem vrhu Evrope, na tretjem mestu. Gozd je zame osebno več kot le del ekosistema in varuh, domovanje mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Sam gozd občutim kot naravni in najbolj izvirni "center dobrega počutja", je hram miru in ravnovesja, nekakšna naravna katedrala, kamor se Slovenke in Slovenci pogosto radi zatečemo po spokoj, kjer lahko v vsej njeni slikovitosti, barvitosti, harmoničnosti občudujemo čudež, ki se mu reče narava. Les nam v svoji neživi obliki prinaša gozd v naše domove. Les s svojim posebnim vonjem in barvo daje našim domovom dragoceno toplino in domačnost.

Kot narod smo lahko ponosni, da imamo takšno tradicijo v gozdarstvu in obdelavi lesa. Več kot dvestoletna tradicija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi lahko nedvomno nudi trdno oporo tudi pri uresničevanju smernic Lizbonske pogodbe. Ena od njih je namreč tudi trajnostno upravljanje naravnih virov in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti.

Spoštovani,

človek je skozi čas, predvsem pa v obdobju intenzivne industrializacije v prejšnjem stoletju, a svojimi, pogosto nedomišljenimi posegi v okolje, žal ogrozil naravno okolje in naravne vire. Znanstveniki, nevladne organizacije, okoljski aktivisti, različne civilne iniciative, vse bolj tudi politične stranke in državni organi, vse bolj opozarjamo na to, kako velika grožnja je človeška civilizacija za ohranitev naravnega ravnovesja. Gozdove med drugim ogrožajo tudi še vedno naraščajoči izpusti toplogrednih plinov in posledične podnebne spremembe, vnos tujerodnih organizmov, spremenjen temperaturni in padavinski režim, ekstremni vremenski pojavi, ki smo jim bili zadnja leta priče tudi pri nas.
Slovenija ima s svojim izjemnim naravnim bogastvom zavidljive pogoje za nadgradnjo sistema trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ohranjanje gozdne krajine. Gozd in les sta eden od temeljev dolgoročnega obstoja in razvoja. Naši prvi izjemni dosežki pri obdelavi lesa segajo vse do britanskega dvora, ki je bilo opremljeno s slovitim Naglasovim pohištvom. Sam verjamem, da z vsemi naravnimi danostmi in slovenskim znanjem s področja oblikovanja lesa lahko razvijemo enega od paradnih konjev slovenskega, naravi prijaznega gospodarstva.
Les ima prav posebno mesto v boju proti posledicam podnebnih sprememb, saj je velik naravni shranjevalec CO2 - en kubični meter lesa namreč zmanjša količino CO2 v ozračju za približno 2 toni. Povečana raba lesnih izdelkov bi spodbudila širitev gozdov in zmanjšala izpust toplogrednih plinov. Tudi pri nas je lesni potencial še vedno premalo izkoriščen in njegova široka uporaba premalo uveljavljena. V Sloveniji ne posekamo niti polovice letnega prirastka, ki bi lahko služil lesno-predelovalni industriji, preostanke proizvodnje pa bi uporabili kot biomaso za preskrbo z lastno energijo. Obenem bi razvoj lesno-predelovalne industrije v gozdnatih predelih pomenil nova delovna mesta, manj dnevnih migracij (in s tem manj dnevnih izpustov tako za prevoz na delo kot za prevoz v predelovalne centre) in podobno.
Ocenjujem, da mora les dobiti pomembnejše mesto tudi v sklopu vzpostavljanja sistema zelenih javnih naročil. Bolj, ko z lesom nadomeščamo druge gradbene materiale, bolj zmanjšujemo količino CO2 v ozračju. In kar je pri lesu in lesenih izdelkih posebej fascinantno in za naš planet pomembno: v zadnjem življenjskem ciklusu lesa se odsluženi lesni izdelki uporabijo za proizvodnjo energije in pri tem ne nastajajo dodatni toplogredni plini, v ozračje namreč les vrača isto količino CO2 kot jo je v svojem rastočem obdobju vezalo iz zraka.
Prepričan sem, da se zavedamo vseh razsežnosti uporabe gozda in lesa. Upanje v to, da jih bomo znali tudi smelo udejanjiti, pa mi utrjuje tudi naša tradicija in danes tu zbrano mlado občinstvo. Tako kot na drugih področjih družbenega življenja, tudi v tem primeru velja, da potrebujemo mlado moč, sveče zamisli in mladostno energijo. V teh dneh predstavljate svoje raziskovalno-razvojne dosežke, ki bodo, upam, v čim večjem obsegu našli svoje mesto tudi v praksi - v dobro vseh nas, naših gozdov, našega planeta.
Zahvaljujem se vam za pozornost ter vam želim uspešno delo.

Več